Abces: Omejena votlina, napolnjena z gnojem.

Abdominalna punkcija (paracenteza): Diagnostični ali terapevtski postopek, pri katerem se z iglo vstopi v trebušno votlino za odvzem tekočine (ascitesa).

Ablacija: Odstranitev ali uničenje tkiva, pogosto z uporabo katetra in radiofrekvenčne energije (npr. pri motnjah srčnega ritma).

Abortus (splav): Prekinitev nosečnosti pred 22. tednom.

ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo): Nevrorazvojna motnja, za katero so značilni nepozornost, hiperaktivnost in impulzivnost.

Adjuvantna terapija: Dodatno zdravljenje, ki se uporablja po primarnem zdravljenju (npr. kemoterapija po operaciji raka), da se zmanjša tveganje za ponovitev bolezni.

Adrenalin (epinefrin): Hormon in nevrotransmiter, ki ga izloča nadledvična žleza v stresnih situacijah; uporablja se tudi kot zdravilo pri anafilaksiji in zastoju srca.

Afazija: Izguba ali motnja sposobnosti govornega izražanja ali razumevanja govora, običajno posledica poškodbe možganov.

Aferentni: Nanašajoč se na živčne poti, ki vodijo signale proti centralnemu živčnemu sistemu (npr. senzorični nevroni).

Agranulocitoza: Hudo pomanjkanje granulocitov (vrste belih krvničk), kar močno poveča tveganje za okužbe.

Akinetično-rigidni sindrom: Kombinacija simptomov, ki vključuje upočasnjenost gibov (akinezija), mišično togost (rigidnost) in pogosto tresenje (tremor), značilna za Parkinsonovo bolezen.

Akne: Pogosta kožna bolezen, ki jo povzroča vnetje lojnic.

Akupunktura: Metoda komplementarne medicine, pri kateri se v točno določene točke na telesu vstavljajo tanke igle za lajšanje bolečin in zdravljenje različnih stanj.

Akutni: Nenaden, hiter začetek bolezni ali stanja, ki je običajno kratkotrajno.

Albumin: Najpogostejša beljakovina v krvni plazmi, pomembna za vzdrževanje onkotskega tlaka.

Alergen: Snov, ki pri preobčutljivih posameznikih sproži alergijsko reakcijo.

Alergija: Prekomeren odziv imunskega sistema na sicer neškodljive snovi iz okolja (alergene).

Alopecia: Izguba las ali dlak.

Alternativna medicina: Zdravilski pristopi, ki se uporabljajo namesto konvencionalne medicine.

Alzheimerjeva bolezen: Progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki je najpogostejši vzrok demence.

Ambulantno zdravljenje: Zdravstvena oskrba, pri kateri pacient ni hospitaliziran in po posegu ali pregledu odide domov.

Amenoreja: Izostanek menstruacije.

Amniocenteza: Diagnostični postopek v nosečnosti, pri katerem se odvzame vzorec plodovnice za genetsko testiranje.

Amputacija: Kirurška odstranitev dela telesa, običajno uda.

Anabolizem: Del presnove, pri katerem se iz manjših molekul gradijo večje, kompleksnejše molekule (npr. sinteza beljakovin).

Anafilaksija (anafilaktični šok): Huda, življenjsko ogrožajoča sistemska alergijska reakcija.

Analgetik: Zdravilo za lajšanje bolečin.

Anamneza: Pogovor z bolnikom za zbiranje podatkov o njegovem zdravstvenem stanju, simptomih, preteklih boleznih in družinski zdravstveni zgodovini.

Anemija (slabokrvnost): Stanje, za katero je značilno zmanjšano število rdečih krvničk (eritrocitov) ali zmanjšana količina hemoglobina v krvi.

Anestezija: Postopek za odpravo občutka za bolečino, ki omogoča izvedbo kirurških in drugih bolečih posegov. Deli se na splošno, regionalno in lokalno.

Anestetik: Zdravilo, ki povzroči anestezijo.

Anevrizma: Omejena, trajna razširitev krvne žile ali srca zaradi oslabelosti žilne stene.

Angina pektoris: Bolečina v prsih, ki nastane zaradi nezadostne preskrbe srčne mišice s kisikom.

Angiografija: Diagnostični postopek slikanja krvnih žil s pomočjo kontrastnega sredstva.

Angioplastika: Postopek za razširitev zožene ali zamašene krvne žile, pogosto z vstavitvijo žilne opornice (stenta).

Anksioznost: Občutek tesnobe, strahu in zaskrbljenosti, ki je lahko normalen odziv na stres ali pa del anksiozne motnje.

Anoreksija nervoza: Motnja hranjenja, za katero je značilno namerno stradanje in izkrivljena podoba o lastnem telesu.

Antacid: Zdravilo za nevtralizacijo želodčne kisline.

Antibiotik: Zdravilo za zdravljenje bakterijskih okužb.

Antidepresiv: Zdravilo za zdravljenje depresije in drugih duševnih motenj.

Antidot: Snov, ki preprečuje ali nevtralizira delovanje strupa.

Antiemetik: Zdravilo proti slabosti in bruhanju.

Antigen: Snov (običajno beljakovina), ki jo imunski sistem prepozna kot tujo in proti njej sproži imunski odziv (tvorbo protiteles).

Antihipertenziv: Zdravilo za zniževanje povišanega krvnega tlaka.

Antikoagulant: Zdravilo, ki preprečuje strjevanje krvi.

Antipiretik: Zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature.

Antiseptik: Snov, ki preprečuje rast in razmnoževanje mikroorganizmov na živih tkivih (npr. na koži).

Anurija: Prenehanje izločanja seča.

Aorta: Glavna odvodnica (arterija), ki iz levega prekata srca vodi oksigenirano kri po telesu.

Apendicitis: Vnetje slepiča.

Apneja: Začasna prekinitev dihanja.

Aplikacija: Način dajanja zdravila (npr. peroralna, intravenska, intramuskularna).

Apopleksija (možganska kap): Nenadna motnja možganske funkcije zaradi motnje v prekrvavitvi (ishemija ali krvavitev).

Aritmija: Motnja srčnega ritma.

Arterija: Krvna žila, ki vodi kri od srca proti tkivom.

Arterioskleroza: Splošen izraz za otrdelost arterij. Pogosto se uporablja kot sinonim za aterosklerozo.

Artritis: Vnetje enega ali več sklepov.

Artroskopija: Minimalno invaziven kirurški postopek, pri katerem se s pomočjo endoskopa (artroskopa) pregleda in zdravi notranjost sklepa.

Ascites: Nabiranje proste tekočine v trebušni votlini.

Aseptično: Brez prisotnosti mikroorganizmov; sterilno.

Aspiracija: Vdihanje tujkov (hrane, tekočine, želodčne vsebine) v dihala.

Astma: Kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni napadi težkega dihanja, kašlja in piskanja v prsih.

Ateroskleroza: Bolezen, pri kateri se na notranji steni arterij nabirajo maščobne obloge (aterosklerotični plaki), kar vodi v zoženje in otrdelost žil.

ATC (Anatomsko-terapevtsko-kemična klasifikacija): Mednarodni sistem za razvrščanje zdravilnih učinkovin.

Atrijska fibrilacija: Pogosta motnja srčnega ritma, pri kateri preddvori (atriji) utripajo zelo hitro in neusklajeno.

Atrofija: Zmanjšanje velikosti celic, tkiva, organa ali dela telesa.

Avtoimunska bolezen: Bolezen, pri kateri imunski sistem napada lastna tkiva in organe.

Avtopsija (obdukcija): Pregled trupla za ugotavljanje vzroka smrti.

Bakterija: Enocelični mikroorganizem, ki je lahko povzročitelj bolezni.

Bakteriemija: Prisotnost bakterij v krvi.

Bakteriostatično: Kar zavira rast in razmnoževanje bakterij.

Baktericidno: Kar uničuje bakterije.

Balon angioplastika: Postopek širjenja zožene žile z napihljivim balonom na konici katetra.

Barvna slepota (daltonizem): Motnja zaznavanja barv.

Bazalnocelični karcinom: Najpogostejša oblika kožnega raka, ki le redko zaseva.

Benigen (nerakav): Nenevaren, nerakav. Nanaša se na tumorje, ki ne zasevajo in ne vraščajo v okolno tkivo.

Benigna hiperplazija prostate: Nerakavo povečanje prostate, pogosto pri starejših moških.

Beta blokator: Skupina zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka, angine pektoris in motenj srčnega ritma.

Bilirubin: Rumen pigment, ki nastane pri razgradnji hemoglobina v rdečih krvničkah. Povišane vrednosti povzročajo zlatenico.

Biopsija: Odvzem majhnega koščka tkiva za mikroskopski pregled z namenom postavitve diagnoze.

Bipolarna motnja: Duševna motnja, za katero so značilna izmenjujoča se obdobja manije (pretirane evforije) in depresije.

Bolnišnična okužba (nozokomialna okužba): Okužba, ki jo bolnik dobi med zdravljenjem v bolnišnici.

Borelioza (Lymska borelioza): Bakterijska okužba, ki jo prenašajo klopi.

Botulizem: Redka, a huda zastrupitev z toksinom bakterije Clostridium botulinum.

Bradikardija: Upočasnjen srčni utrip (pod 60 utripov na minuto v mirovanju).

Bronhitis: Vnetje sapnic (bronhijev).

Bronhoskopija: Diagnostični postopek, pri katerem se z endoskopom (bronhoskopom) pregleda notranjost dihalnih poti.

Bulimija nervoza: Motnja hranjenja, za katero so značilna obdobja prenajedanja, ki jim sledi kompenzatorno vedenje (bruhanje, uporaba odvajal).

Bula: Velik mehur na koži, napolnjen s tekočino.

Cefalalgija (glavobol): Bolečina v predelu glave.

Celenterati: Ožigalkarji (npr. meduze).

Celiakija: Avtoimunska bolezen, ki jo sproži uživanje glutena in povzroči poškodbo sluznice tankega črevesa.

Celica: Osnovna gradbena in funkcionalna enota živih organizmov.

Celulit: Bakterijsko vnetje kože in podkožja.

Celulitis: Pogovorni izraz za videz pomarančne kože, ki je posledica sprememb v podkožnem maščevju; ne gre za vnetje.

Centralna baza zdravil (CBZ): Slovenska nacionalna zbirka podatkov o zdravilih.

Centralni venski kateter (CVK): Cevka, vstavljena v veliko veno v prsnem košu, vratu ali dimljah za dolgotrajno dajanje zdravil, tekočin ali za merjenje tlakov.

Cerebrospinalna tekočina (likvor): Bistra tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo.

Cerebrovaskularni inzult (CVI): Glej Apopleksija (možganska kap).

Cerumen: Ušesno maslo.

Cepljenje (vakcinacija): Postopek vnosa antigena (oslabljenega ali mrtvega povzročitelja ali njegovih delov) v telo z namenom spodbujanja imunskega sistema k tvorbi protiteles in doseganja zaščite pred boleznijo.

Cervikalni: Nanašajoč se na vrat ali maternični vrat.

Cianoza: Modrikasto obarvanje kože in sluznic zaradi pomanjkanja kisika v krvi.

Cista: Zaprta vrečasta struktura, ki je lahko napolnjena s tekočino, poltrdo snovjo ali plinom.

Cistitis: Vnetje sečnega mehurja.

Cistoskopija: Diagnostični postopek, pri katerem se z endoskopom (cistoskopom) pregleda notranjost sečnega mehurja.

Citologija: Veda o celicah; v medicini se nanaša na mikroskopski pregled celic za odkrivanje bolezni (npr. test PAP).

Citostatik: Zdravilo, ki zavira rast in delitev celic, uporablja se predvsem pri zdravljenju raka.

Citotoksičen: Stupen za celice.

Crohnova bolezen: Kronična vnetna črevesna bolezen, ki lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi.

Čakalna doba: Čas od uvrstitve pacienta na čakalni seznam do izvedbe zdravstvene storitve.

Črevesna obstrukcija (ileus): Zapora črevesja, ki preprečuje prehajanje vsebine.

Defibrilacija: Uporaba električnega sunka za prekinitev življenjsko nevarne motnje srčnega ritma (npr. ventrikularne fibrilacije) in ponovno vzpostavitev normalnega ritma.

Degenerativna bolezen: Bolezen, ki jo povzroča postopno propadanje tkiva ali organa (npr. artroza).

Dehidracija: Stanje pomanjkanja vode v telesu.

Dekubitus (preležanina): Rana, ki nastane zaradi dolgotrajnega pritiska na kožo in podkožje, kar povzroči prekinitev krvnega obtoka.

Delirij: Akutno, prehodno stanje zmedenosti, motene pozornosti in spremenjenega zaznavanja.

Demenca: Kronična napredujoča bolezen možganov, ki povzroči upad kognitivnih funkcij (spomin, mišljenje, orientacija).

Dermatitis: Splošen izraz za vnetje kože.

Dermatologija: Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi kože, las, nohtov in sluznic.

Dermatoskopija: Pregled kožnih sprememb s posebnim povečevalnim instrumentom (dermatoskopom).

Dializa: Postopek za odstranjevanje odpadnih snovi in odvečne tekočine iz krvi pri bolnikih z odpovedjo ledvic.

Diagnoza: Prepoznavanje in poimenovanje bolezni na podlagi simptomov, znakov in izvidov preiskav.

Diagnostika: Celota postopkov, ki se uporabljajo za postavitev diagnoze.

Diastola: Faza srčnega cikla, v kateri se srčna mišica sprosti in se prekati napolnijo s krvjo; spodnja vrednost pri merjenju krvnega tlaka.

Diatermija: Uporaba visokofrekvenčnega električnega toka za segrevanje tkiv v terapevtske namene.

Dieta: Način prehranjevanja, ki je prilagojen določenim zdravstvenim potrebam.

Diferencialna diagnoza: Seznam možnih bolezni, ki bi lahko pojasnile bolnikove simptome in znake.

Difterija (davica): Huda bakterijska okužba, ki prizadene sluznice dihal in kožo.

Difuzija: Gibanje molekul iz območja z višjo koncentracijo v območje z nižjo koncentracijo.

Diseminiran: Razširjen, razsejan po celem telesu ali organu.

Dislokacija (izpah): Premik kosti iz njenega normalnega položaja v sklepu.

Dismenoreja: Bolečina med menstruacijo.

Dispepsija: Splošen izraz za prebavne težave v zgornjem delu trebuha (tiščanje, napihnjenost, spahovanje).

Dispneja: Občutek težkega dihanja ali pomanjkanja zraka.

Dispozicija: Nagnjenost k določeni bolezni.

Diuretik: Zdravilo, ki poveča izločanje seča.

Divertikulitis: Vnetje divertiklov (majhnih izboklin) v steni črevesa, najpogosteje v debelem črevesu.

DNK (deoksiribonukleinska kislina): Molekula, ki nosi genetska navodila za razvoj, delovanje, rast in razmnoževanje vseh znanih organizmov.

DORA: Državni program presejanja za raka dojk.

Dopamin: Nevrotransmiter, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju gibanja, motivacije, nagrajevanja in čustev.

Doplačilo: Znesek, ki ga zavarovana oseba doplača za zdravstvene storitve ali zdravila.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje: Prostovoljno zavarovanje, ki krije razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki niso v celoti krite iz obveznega zavarovanja.

Doziranje: Določanje odmerka, pogostosti in trajanja jemanja zdravila.

Drenaža: Odvajanje tekočine (npr. gnoja, krvi) iz telesne votline ali rane s pomočjo cevk (drenov).

Duševno zdravje: Stanje čustvenega, psihološkega in socialnega blagostanja.

e-Bolniški list: Elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela.

Edem: Oteklina, ki nastane zaradi prekomernega nabiranja tekočine v medceličnem prostoru.

Eferentni: Nanašajoč se na živčne poti, ki vodijo signale iz centralnega živčnega sistema proti periferiji (npr. motorični nevroni).

Efervescentna tableta: Šumeča tableta, ki se pred zaužitjem raztopi v vodi.

Ehokardiografija (ultrazvok srca): Diagnostična preiskava, pri kateri se s pomočjo ultrazvoka prikaže struktura in delovanje srca.

Ejakulacija: Izbrizg semenske tekočine.

EKG (elektrokardiogram): Zapis električne aktivnosti srca.

Eksacerbacija: Poslabšanje simptomov kronične bolezni.

Ekscizija: Kirurška odstranitev tkiva.

Ekspektorans: Zdravilo, ki lajša izkašljevanje.

Ekstrakcija: Izdrtje, izruvanje (npr. zoba).

Ekstremiteta: Okončina (roka ali noga).

Elektroencefalografija (EEG): Preiskava, s katero se meri in zapisuje električno aktivnost možganov.

Elektroliti: Minerali v telesnih tekočinah (npr. natrij, kalij, klorid), ki nosijo električni naboj in so ključni za številne telesne funkcije.

Elektromiografija (EMG): Diagnostična preiskava za oceno delovanja mišic in živcev, ki jih oživčujejo.

Embolija: Zamašitev krvne žile s krvnim strdkom (trombusom), zračnim mehurčkom, maščobno kapljico ali drugim tujkom (embolusom), ki ga je prinesel krvni tok.

Embolus: Krvni strdek ali drug delec, ki potuje po krvnem obtoku in lahko zamaši žilo.

Emetropija: Normalna vidnost, pri kateri se slika projicira točno na mrežnico brez potrebe po korekciji.

Emfizem: Kronična pljučna bolezen, pri kateri so pljučni mešički (alveoli) trajno razširjeni in poškodovani, kar otežuje dihanje.

Empirično zdravljenje: Zdravljenje, ki temelji na izkušnjah in verjetnosti, preden je postavljena dokončna diagnoza.

e-Naročanje: Sistem elektronskega naročanja na zdravstvene storitve.

e-Napotnica: Elektronska napotnica za pregled pri specialistu, diagnostično preiskavo ali zdravljenje.

Encefalitis: Vnetje možganskega tkiva.

Endemija: Stalna prisotnost določene bolezni na določenem geografskem območju.

Endokrinologija: Veja medicine, ki se ukvarja z žlezami z notranjim izločanjem (endokrinimi žlezami) in njihovimi hormoni.

Endometrioza: Stanje, pri katerem se tkivo, podobno maternični sluznici (endometriju), nahaja zunaj maternice.

Endoskopija: Diagnostični ali terapevtski postopek, pri katerem se z endoskopom (gibljivo cevko s kamero) pregleda notranjost telesnih votlin ali organov.

Enteralna prehrana: Hranjenje preko prebavnega trakta, običajno po sondi.

Enteritis: Vnetje tankega črevesa.

Enureza: Nekontrolirano močenje, zlasti nočno.

Encim: Beljakovina, ki pospešuje (katalizira) kemijske reakcije v telesu.

Eozinofilija: Povečano število eozinofilcev (vrste belih krvničk) v krvi, pogosto povezano z alergijami ali parazitskimi okužbami.

Epidemija: Nenaden porast števila primerov določene bolezni, ki bistveno presega običajno pojavljanje na določenem območju.

Epidemiologija: Veda, ki preučuje porazdelitev in dejavnike tveganja za bolezni v populacijah.

Epiduralna anestezija: Vrsta regionalne anestezije, pri kateri se anestetik vbrizga v epiduralni prostor hrbtenjače, pogosto se uporablja za lajšanje porodne bolečine.

Epilepsija: Kronična nevrološka motnja, za katero so značilni ponavljajoči se epileptični napadi.

Epistaksa: Krvavitev iz nosu.

e-Recept: Elektronski recept za zdravila.

Erekcija: Utrditev in povečanje penisa zaradi dotoka krvi.

Eritem: Rdečina kože, ki nastane zaradi razširitve kapilar.

Eritrocit: Rdeča krvnička, ki prenaša kisik.

Erozija: Površinska poškodba kože ali sluznice.

Etiologija: Veda o vzrokih bolezni; tudi vzrok določene bolezni.

Evtanazija: Namerna povzročitev smrti za lajšanje neznosnega trpljenja.

Evforija: Občutek izjemnega ugodja, sreče in vznesenosti.

Fagocitoza: Proces, pri katerem celica (fagocit) "poje" in razgradi trdne delce, kot so bakterije ali celični ostanki.

Farmacevt: Strokovnjak za zdravila.

Farmacevtska oblika: Oblika, v kateri je zdravilo pripravljeno za uporabo (npr. tableta, kapsula, sirup, mazilo).

Farmakodinamika: Veda, ki preučuje, kako zdravilo deluje na telo.

Farmakokinetika: Veda, ki preučuje, kaj telo naredi z zdravilom (absorpcija, porazdelitev, presnova, izločanje).

Farmakologija: Veda o zdravilih in njihovem delovanju.

Faringitis: Vnetje žrela.

Fascikulacija: Vidno, nehoteno trzanje majhnih skupin mišičnih vlaken.

Faza: Stopnja v razvoju bolezni ali zdravljenja.

Febilen: Vročičen, z povišano telesno temperaturo.

Fekalije (blato): Odpadni produkti prebave, ki se izločijo iz telesa.

Fertilnost: Plodnost.

Fibrilacija: Zelo hitro, neusklajeno krčenje mišičnih vlaken, zlasti srčne mišice.

Fibrom: Benigen tumor iz vezivnega tkiva.

Fibromialgija: Kronično stanje, za katero je značilna razširjena bolečina v mišicah in mehkih tkivih, utrujenost in motnje spanja.

Fibroza: Zamenjava normalnega tkiva z vezivnim (brazgotinskim) tkivom.

Fistula: Nenormalna povezava (kanal) med dvema organoma ali med organom in površino telesa.

Fizikalna terapija: Del rehabilitacije, ki uporablja fizikalne metode (gibanje, toplota, voda, elektrika) za zdravljenje in lajšanje težav.

Fizikalni pregled: Sistematičen pregled telesa, ki ga opravi zdravnik z uporabo osnovnih tehnik (opazovanje, tipanje, tolčenje, poslušanje).

Fiziologija: Veda o delovanju živih organizmov.

Fiziološka raztopina: Sterilna raztopina natrijevega klorida (0,9 %), ki je izotonična s telesnimi tekočinami.

Flegma: Gosta sluz, ki se izloča iz dihalnih poti.

Flebektomija: Kirurška odstranitev vene.

Flebitis: Vnetje vene.

Fobija: Močan, nesorazmeren in vztrajen strah pred določenim predmetom, situacijo ali dejavnostjo.

Fokalni: Omejen na določeno mesto ali žarišče.

Folna kislina: Vitamin B9, pomemben za razvoj celic in preprečevanje nekaterih prirojenih napak.

Fonetika: Veda o glasovih govora.

Fotofobija: Preobčutljivost na svetlobo.

Fototerapija: Zdravljenje z uporabo svetlobe (npr. zdravljenje zlatenice pri novorojenčkih z modro svetlobo).

Fraktura (zlom): Prekinitev kontinuitete kosti.

Frekvenca: Pogostost (npr. frekvenca srčnega utripa).

Funkcionalen: Nanašajoč se na delovanje; funkcionalna motnja je motnja delovanja brez vidne strukturne okvare.

Fungicid: Snov, ki uničuje glive.

Fungus (gliva): Mikroorganizem, ki lahko povzroči okužbe (mikoze).

Gastroenteritis: Vnetje želodca in tankega črevesa, ki povzroča bruhanje in drisko.

Gastroenterologija: Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi prebavil.

Gastroskopija: Diagnostični postopek, pri katerem se z endoskopom (gastroskopom) pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik.

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB): Stanje, pri katerem se želodčna kislina vrača v požiralnik in povzroča zgago ter druge težave.

Gen: Osnovna enota dedovanja; odsek DNK, ki nosi zapis za določeno beljakovino ali funkcionalno molekulo RNK.

Generični: Nanašajoč se na zdravilo, ki vsebuje enako zdravilno učinkovino kot originalno zdravilo, vendar se prodaja pod drugim imenom po preteku patentne zaščite.

Genetika: Veda o dedovanju in genih.

Geriatrija: Veja medicine, ki se ukvarja z zdravjem in boleznimi starejših ljudi.

Gesta: Gib, kretnja.

Gestacija (nosečnost): Obdobje od spočetja do poroda.

Gingivitis: Vnetje dlesni.

Glandula: Žleza.

Glavkom: Skupina očesnih bolezni, ki povzročajo okvaro vidnega živca in izgubo vida, pogosto povezana z zvišanim očesnim tlakom.

Glikemija: Koncentracija glukoze (sladkorja) v krvi.

Glikogen: Oblika, v kateri se glukoza shranjuje v jetrih in mišicah.

Glikozurija: Prisotnost glukoze v seču.

Gliom: Vrsta možganskega tumorja, ki izvira iz glialnih celic.

Glomerulonefritis: Vnetje ledvičnih telesc (glomerulov).

Glukoza: Enostaven sladkor, ki je glavni vir energije za celice.

Gluten: Beljakovina v pšenici, ječmenu in rži, ki pri nekaterih ljudeh povzroča zdravstvene težave.

Gnoj: Gosta, rumenkasta tekočina, ki nastane pri vnetju in je sestavljena iz odmrlih belih krvničk, bakterij in tkivnih ostankov.

Gripa (influenca): Nalezljiva virusna okužba dihal.

Guba: Nagubana koža.

Guba glasilk: Glasilka.

Halucinacija: Zmotno zaznavanje neobstoječih dražljajev (npr. slišanje glasov, videnje podob), ki se pojavljajo brez zunanje spodbude.

Haluks valgus: Deformacija nožnega palca, pri kateri je ta upognjen proti ostalim prstom.

Hemateméza: Bruhanje krvi.

Hematokrit: Delež rdečih krvničk v celotnem volumnu krvi.

Hematologija: Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi krvi in krvotvornih organov.

Hematom: Podplutba; nabiranje krvi v tkivu zunaj krvnih žil, običajno zaradi poškodbe.

Hematurija: Prisotnost krvi v seču.

Hemianopsija: Izpad polovice vidnega polja na vsakem očesu.

Hemipareza: Delna ohromelost (oslabljenost) ene polovice telesa.

Hemiplegija: Popolna ohromelost ene polovice telesa.

Hemodializa: Vrsta dialize, pri kateri se kri čisti zunaj telesa v aparatu (umetni ledvici).

Hemofilija: Dedna motnja strjevanja krvi.

Hemoglobin: Beljakovina v rdečih krvničkah, ki veže in prenaša kisik.

Hemoliza: Razpadanje rdečih krvničk.

Hemoroidi (zlata žila): Razširjene in vnete vene v predelu zadnjika in danke.

Hemostaza: Proces zaustavljanja krvavitve.

Hepatitis: Vnetje jeter, najpogosteje povzročeno z virusi (hepatitis A, B, C).

Hepatocit: Jeterna celica.

Hepatomegalija: Povečanje jeter.

Hereditaren: Deden.

Hernija (kila): Izstop organa ali dela organa skozi oslabljeno mesto v mišični steni, ki ga obdaja.

Herpes: Skupina virusnih okužb, ki povzročajo značilne mehurčke na koži in sluznicah.

Hiper...: Predpona, ki pomeni "preveč", "povišan" (npr. hipertenzija).

Hiperaktivnost: Prekomerna telesna dejavnost in nemir.

Hiperglikemija: Povišana raven sladkorja v krvi.

Hiperhidroza: Prekomerno znojenje.

Hiperkalemija: Povišana raven kalija v krvi.

Hiperlipidemija: Povišana raven maščob (holesterola in/ali trigliceridov) v krvi.

Hipertenzija: Povišan krvni tlak.

Hipertermija: Povišana telesna temperatura, ki ni posledica prestavitve termoregulacijskega centra (kot pri vročini), ampak pregrevanja telesa.

Hipertiroza: Povečano delovanje ščitnice.

Hipertrofija: Povečanje velikosti organa ali tkiva zaradi povečanja velikosti celic.

Hiperventilacija: Prekomerno, pospešeno in poglobljeno dihanje.

Hipnoza: Stanje spremenjene zavesti, podobno transu, v katerem je oseba bolj dojemljiva za sugestije.

Hipo...: Predpona, ki pomeni "premajhno", "znižan" (npr. hipotenzija).

Hipoglikemija: Znižana raven sladkorja v krvi.

Hipohonder: Oseba, ki je pretirano zaskrbljena za svoje zdravje in se boji, da ima resno bolezen, čeprav za to ni objektivnih dokazov.

Hipoksija: Pomanjkanje kisika v tkivih.

Hipotenzija: Znižan krvni tlak.

Hipotiroza: Zmanjšano delovanje ščitnice.

Histerektomija: Kirurška odstranitev maternice.

Histologija: Veda o tkivih; v medicini mikroskopski pregled tkiv.

HIV (virus humane imunske pomanjkljivosti): Virus, ki napade imunski sistem in povzroči sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS).

Holesterol: Maščobi podobna snov, ki je nujna za delovanje telesa, vendar lahko povišane vrednosti vodijo v aterosklerozo.

Homeopatija: Sistem komplementarne medicine, ki temelji na načelu "podobno se zdravi s podobnim" in uporabi močno razredčenih snovi.

Homeostaza: Sposobnost organizma, da vzdržuje stabilno notranje okolje kljub zunanjim spremembam.

Hormon: Kemična snov, ki jo izločajo endokrine žleze v kri in deluje kot prenašalec sporočil med celicami in organi.

Hospic: Ustanova za paliativno oskrbo umirajočih bolnikov.

Hospitalizacija: Sprejem in bivanje bolnika v bolnišnici zaradi zdravljenja.

Hrbtenjača: Del osrednjega živčevja, ki poteka po hrbteničnem kanalu in povezuje možgane s perifernim živčevjem.

Hromost: Šepanje.

Kroničen: Dolgotrajen, počasi napredujoč. Nanaša se na bolezni, ki trajajo dlje časa, pogosto vse življenje.

Hudo: Resno, nevarno.

Idiopatski: Nanašajoč se na bolezen, katere vzrok ni znan.

Ileus: Zapora črevesja.

Imobilizacija: Onemogočanje gibanja dela telesa (npr. z mavcem pri zlomu).

Imunizacija: Proces, s katerim postane posameznik odporen na določeno bolezen, bodisi s prebolevanjem bolezni bodisi s cepljenjem.

Imunologija: Veda o imunskem sistemu.

Imunski sistem: Kompleksen sistem celic, tkiv in organov, ki telo ščiti pred tujki, kot so mikroorganizmi in rakave celice.

Imunosupresija: Zaviranje delovanja imunskega sistema, bodisi zaradi bolezni (npr. AIDS) bodisi z zdravili (npr. po presaditvi organa).

Imunoterapija: Zdravljenje, ki spodbuja ali zavira imunski sistem za boj proti bolezni (npr. raku).

Impetigo: Nalezljiva bakterijska okužba kože.

Implantat: Umetni material ali pripomoček, ki se kirurško vstavi v telo (npr. zobni vsadek, prsni vsadek, srčni spodbujevalnik).

Impotenca (erektilna disfunkcija): Nezmožnost doseganja ali vzdrževanja erekcije.

In vitro: V laboratorijskih pogojih, zunaj živega organizma (dobesedno "v steklu").

In vivo: V živem organizmu.

Incidenca: Število novih primerov bolezni v določeni populaciji v določenem časovnem obdobju.

Incizija: Kirurški rez.

Indikacija: Razlog ali okoliščina, ki upravičuje uporabo določenega zdravljenja, preiskave ali postopka.

Infarkt: Odmiranje tkiva (nekroza) zaradi prekinitve dotoka krvi (ishemije). Najpogostejši je miokardni infarkt (srčna kap).

Infekcija (okužba): Vdor in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov v telesu.

Infertilitet (neplodnost): Nezmožnost zanositve po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov.

Infiltracija: Prodiranje celic ali tekočine v tkivo, kamor normalno ne spadajo.

Inflamacija (vnetje): Odziv telesa na poškodbo ali okužbo, za katerega so značilni rdečina, oteklina, vročina, bolečina in moteno delovanje.

Influenca: Glej Gripa.

Infuzija: Počasno, dolgotrajno dajanje večje količine tekočine (npr. fiziološke raztopine, zdravil) neposredno v veno.

Ingestija: Zaužitje (hrane, zdravil, strupov).

Ingvinalni: Nanašajoč se na dimlje.

Inhalacija: Vdihavanje plinov, pare ali razpršenih delcev.

Inhalator: Pripomoček za dajanje zdravil v obliki aerosola za vdihavanje.

Inhibitor: Snov, ki zavira ali preprečuje določen proces (npr. encimski inhibitor).

Injekcija: Vbrizganje tekočine v telo s pomočjo igle in brizge.

Inkubacija: Čas od okužbe do pojava prvih znakov bolezni.

Insomnija (nespečnost): Motnja spanja, za katero je značilna težava z uspavanjem, prebujanje med spanjem ali prezgodnje jutranje prebujanje.

Inšpekcija: Pregledovanje, opazovanje.

Insuficienca: Nezadostno delovanje organa (npr. srčna insuficienca, ledvična insuficienca).

Intenzivna terapija: Veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem življenjsko ogroženih bolnikov.

Interakcija: Medsebojno delovanje (npr. interakcija med zdravili).

Intermitenten: Pojavljajoč se v presledkih.

Interna medicina: Veja medicine, ki se ukvarja z diagnostiko in neoperativnim zdravljenjem bolezni notranjih organov.

Intoleranca: Neželena reakcija na določeno snov (npr. hrano), ki ni posledica imunskega odziva.

Intoksikacija (zastrupitev): Stanje, ki ga povzroči vnos strupene snovi v telo.

Intra...: Predpona, ki pomeni "znotraj" (npr. intramuskularno).

Intraarterijsko: V arterijo.

Intradermalno: V kožo.

Intrakranialni: Znotraj lobanje.

Intramuskularno: V mišico.

Intraokularni: Znotraj očesa.

Intravensko: V veno.

Intubacija: Vstavitev cevi (tubusa) v sapnik za zagotovitev prehodnosti dihalne poti.

Invaziven: Nanašajoč se na postopek, ki prodre v telo (npr. operacija). Pri boleznih pomeni, da se širi v okolna tkiva (npr. invazivni rak).

Inverzija: Obrat, zasuk.

Inzulinska črpalka: Naprava, ki neprekinjeno dovaja inzulin v podkožje.

Inzulin: Hormon, ki ga izloča trebušna slinavka in uravnava raven sladkorja v krvi.

Inzult: Glej Apopleksija.

Iritis: Vnetje šarenice.

Ishemija: Zmanjšana ali prekinjena preskrba tkiva s krvjo in s tem s kisikom.

Izolacija: Osamitev bolnika z nalezljivo boleznijo, da se prepreči širjenje okužbe.

Jajcevod: Cev, po kateri potuje jajčece od jajčnika do maternice.

Jajčnik (ovarij): Ženski spolni organ, v katerem zorijo jajčeca in se tvorijo ženski spolni hormoni.

Jatrogen: Povzročen z zdravniškim posegom ali zdravljenjem.

Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP): Slovenski nacionalni organ, pristojen za področje zdravil in medicinskih pripomočkov.

Javno zdravje: Veda in praksa preprečevanja bolezni, podaljševanja življenja in promocije zdravja skozi organizirana prizadevanja družbe.

Jod: Kemični element, nujen za delovanje ščitnice.

Kajenje: Vdihavanje dima iz tobačnih izdelkov.

Kakexija: Huda izguba telesne teže in mišične mase, ki je posledica kronične bolezni.

Kalkulus (kamen): Trdna tvorba, ki nastane v telesnih votlinah ali izvodilih (npr. ledvični kamen, žolčni kamen).

Kalorija: Enota za energijsko vrednost hrane.

Kandidiaza: Glivična okužba, ki jo povzroča gliva iz rodu Candida.

Kapsula: Farmacevtska oblika, pri kateri je zdravilna učinkovina v ovojnici.

Karcenogen: Snov, ki povzroča raka.

Karcinom: Maligni (zločesti) tumor, ki izvira iz epitelijskega tkiva (koža, sluznice, žleze).

Kardiologija: Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi srca in ožilja.

Kardiomiopatija: Bolezen srčne mišice.

Kardiopulmonalno oživljanje (KPO): Nujen medicinski postopek, ki vključuje masažo srca in umetno dihanje za ohranjanje krvnega obtoka in dihanja pri zastoju srca.

Kardiovaskularni: Nanašajoč se na srce in krvne žile.

Karies: Gnitje zob, ki ga povzročajo bakterije.

Katabolizem: Del presnove, pri katerem se večje molekule razgrajujejo v manjše, pri čemer se sprošča energija.

Katarakta (siva mrena): Zameglitev očesne leče, ki povzroči postopno slabšanje vida.

Kateter: Tanka, gibljiva cevka, ki se uporablja za vstavljanje v telesne votline, žile ali izvodila za odvajanje tekočin, dajanje zdravil ali izvajanje diagnostičnih postopkov.

Kavstičen: Jedek.

Kavitacija: Nastanek votline.

Kemoterapija: Zdravljenje raka z uporabo citostatikov, zdravil, ki uničujejo rakave celice ali zavirajo njihovo rast.

Keratin: Beljakovina, ki je glavni gradnik las, nohtov in povrhnjice kože.

Keratitis: Vnetje roženice.

Kila: Glej Hernija.

Kinestezija: Občutek za gibanje in položaj delov telesa.

Kiropraktika: Oblika komplementarne medicine, ki se osredotoča na diagnostiko in zdravljenje mehanskih motenj mišično-skeletnega sistema, zlasti hrbtenice.

Kirurgija: Veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.

Klavikula (ključnica): Kost, ki povezuje prsnico z lopatico.

Klavus (kurje oko): Zadebelitev kože, ki nastane zaradi pritiska ali trenja.

Klistir: Postopek vnosa tekočine v debelo črevo skozi zadnjik za čiščenje črevesja ali dajanje zdravil.

Klonus: Ritmično, nehoteno krčenje in sproščanje mišice.

Koagulacija (strjevanje): Proces, pri katerem kri tvori strdek.

Kognitiven: Nanašajoč se na miselne procese, kot so zaznavanje, spomin, učenje, mišljenje in reševanje problemov.

Kolecistektomija: Kirurška odstranitev žolčnika.

Kolecistitis: Vnetje žolčnika.

Kolesterol: Maščobi podobna snov, ki je nujna za delovanje telesa, vendar lahko povišane vrednosti vodijo v aterosklerozo.

Kolitis: Vnetje debelega črevesa.

Kolonoskopija: Diagnostični postopek, pri katerem se z endoskopom (kolonoskopom) pregleda celotno debelo črevo.

Kolostrum: Prvo mleko, ki ga izločajo mlečne žleze po porodu in je bogato s protitelesi.

Kolposkopija: Pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila s posebnim mikroskopom (kolposkopom).

Koma: Globoko, dolgotrajno stanje nezavesti.

Komorbidnost: Sočasna prisotnost dveh ali več bolezni pri istem bolniku.

Komplementarna medicina: Zdravilski pristopi, ki se uporabljajo skupaj s konvencionalno medicino.

Komplikacija: Neugoden izid ali poslabšanje, ki se pojavi med potekom bolezni ali zdravljenja.

Kompresija: Stiskanje.

Koncentracija: Količina snovi v določenem volumnu.

Koncept: Pojem, zamisel.

Kondilom: Genitalna bradavica, ki jo povzroča okužba s HPV.

Kondom: Kontracepcijsko sredstvo in zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami.

Kongenitalen (prirojen): Prisoten ob rojstvu.

Kongestija: Zastoj krvi ali druge tekočine v tkivu ali organu.

Konjunktivitis: Vnetje očesne veznice.

Konservativno zdravljenje: Zdravljenje brez kirurškega posega, npr. z zdravili, fizikalno terapijo, spremembo življenjskega sloga.

Konstipacija (zaprtje): Težavno, neredno ali nepopolno odvajanje blata.

Kontaktni dermatitis: Vnetje kože, ki nastane ob stiku z določeno snovjo (alergenom ali dražilcem).

Kontaminacija: Onesnaženje.

Kontracepcija: Preprečevanje zanositve.

Kontraindikacija: Okoliščina ali stanje, zaradi katerega je uporaba določenega zdravljenja, preiskave ali postopka odsvetovana ali prepovedana.

Kontraktura: Trajna skrajšava mišice, kite ali sklepne ovojnice, ki omejuje gibljivost sklepa.

Kontuzija (udarnina): Poškodba mehkih tkiv zaradi udarca, brez pretrganja kože.

Konvulzija (krč): Nenadno, nehoteno in močno krčenje mišic.

KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen): Kronična bolezen pljuč, ki povzroča trajno oviro pretoka zraka in vključuje kronični bronhitis in emfizem.

Koronarna arterija: Srčna arterija, ki prehranjuje srčno mišico.

Kortikosteroid: Skupina hormonov, ki nastajajo v skorji nadledvične žleze, in njihovi sintetični analogi; imajo močno protivnetno delovanje.

Kranialni: Nanašajoč se na lobanjo.

Kreatinin: Odpadni produkt presnove v mišicah, ki se izloča preko ledvic; njegova koncentracija v krvi je merilo za delovanje ledvic.

Krema: Poltrda farmacevtska oblika za nanos na kožo.

Krioprezervacija: Shranjevanje celic, tkiv ali organov pri zelo nizkih temperaturah.

Krioterapija: Zdravljenje z uporabo mraza (npr. zamrzovanje bradavic s tekočim dušikom).

Krvavitev: Uhajanje krvi iz krvnih žil.

Krvna skupina: Klasifikacija krvi na podlagi prisotnosti ali odsotnosti določenih antigenov na površini rdečih krvničk (npr. A, B, AB, 0).

Krvni tlak: Pritisk krvi na stene arterij.

Kultura: Gojenje mikroorganizmov v laboratoriju za njihovo identifikacijo.

Kvaliteta življenja: Subjektivna ocena posameznikovega fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja.

Kvantitativni: Količinski.

Kvarc: Vrsta minerala, ki se uporablja v nekaterih medicinskih napravah.

Laboratorij: Prostor, opremljen za izvajanje znanstvenih poskusov in preiskav.

Laksativ (odvajalo): Snov ali zdravilo, ki pospešuje odvajanje blata.

Laparoskopija: Minimalno invaziven kirurški postopek, pri katerem se skozi majhne reze v trebušno votlino vstavi endoskop (laparoskop) in drugi instrumenti.

Laparotomija: Kirurško odprtje trebušne votline.

Laringitis: Vnetje grla in glasilk.

Laringoskopija: Pregled grla z laringoskopom.

Laser: Naprava, ki oddaja močan, usmerjen žarek svetlobe; uporablja se v kirurgiji in dermatologiji.

Latenten: Skrit, prikrit; nanaša se na okužbo ali bolezen, ki ne povzroča simptomov.

Lateralni: Bočni, na strani.

Lekarna: Ustanova, kjer se pripravljajo in izdajajo zdravila.

Lezija: Splošen izraz za vsako nenormalno spremembo ali poškodbo tkiva.

Levkocit: Bela krvnička, celica imunskega sistema.

Levkocitoza: Povečano število belih krvničk v krvi, običajno znak okužbe ali vnetja.

Levkopenija: Zmanjšano število belih krvničk v krvi.

Levkemija: Rak krvotvornih celic v kostnem mozgu.

Libido: Spolni nagon.

Ligament: Močan vezivni trak, ki povezuje kosti med seboj v sklepu.

Ligatura: Podvezovanje (npr. krvne žile).

Limfa: Bistra tekočina, ki kroži po limfnem sistemu in vsebuje bele krvničke.

Limfadenopatija: Povečanje bezgavk.

Limfedem: Oteklina, ki nastane zaradi zastoja limfe.

Limfni sistem: Mreža žil in organov (bezgavke, vranica, priželjc), ki je del imunskega sistema.

Limfocit: Vrsta belih krvničk, ki ima ključno vlogo pri specifičnem imunskem odzivu.

Limfom: Rak, ki izvira iz limfocitov v limfnem sistemu.

Lipid: Maščoba.

Lipom: Benigen tumor iz maščobnega tkiva.

Litiaza: Prisotnost kamnov v telesu.

Lokalni: Omejen na določeno mesto.

Lokalni anestetik: Zdravilo, ki povzroči začasno neobčutljivost za bolečino na omejenem delu telesa.

Lordoza: Normalna ukrivljenost hrbtenice naprej v vratnem in ledvenem delu; lahko je tudi patološko povečana.

Losjon: Tekoča farmacevtska oblika za nanos na kožo.

Lumbalen: Nanašajoč se na ledveni del hrbta.

Lumbalna punkcija: Diagnostični postopek, pri katerem se z iglo vstopi v hrbtenični kanal v ledvenem delu za odvzem cerebrospinalne tekočine (likvorja).

Lupus: Avtoimunska bolezen, ki lahko prizadene kožo, sklepe, ledvice in druge organe.

Luksacija: Glej Dislokacija.

Magnetna resonanca (MR, MRI): Diagnostična slikovna metoda, ki uporablja močno magnetno polje in radijske valove za prikazovanje notranjih struktur telesa, zlasti mehkih tkiv.

Makrocit: Nenormalno velika rdeča krvnička.

Makula: Rumena pega; majhno območje v središču mrežnice, odgovorno za oster, osrednji vid.

Maligni (zločest): Nanašajoč se na rakav tumor, ki ima sposobnost vraščanja v okolna tkiva in zasevanja (metastaziranja).

Malnutricija (podhranjenost): Stanje, ki je posledica pomanjkljive, prekomerne ali neuravnotežene prehrane.

Mamografija: Rentgensko slikanje dojk za odkrivanje raka.

Manija: Stanje pretirane evforije, razdražljivosti, povečane energije in zmanjšane potrebe po spanju; značilno za bipolarno motnjo.

Mastektomija: Kirurška odstranitev dojke.

Mastitis: Vnetje mlečne žleze (dojke).

Mazilo: Poltrda, mastna farmacevtska oblika za nanos na kožo.

Medialni: Nanašajoč se na sredino ali bližje sredini telesa.

Mediastinum: Protor v prsnem košu med pljuči, ki vsebuje srce, velike žile, sapnik in požiralnik.

Medicina: Veda in praksa, ki se ukvarja z ohranjanjem zdravja, preprečevanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem bolezni.

Medicina dela, prometa in športa: Specializacija, ki se ukvarja z vplivom dela in drugih dejavnosti na zdravje.

Medicinski pripomoček: Instrument, aparat, material ali drug izdelek, ki se uporablja za medicinske namene, vendar ne dosega svojega glavnega namena s farmakološkim, imunološkim ali presnovnim delovanjem.

Meduza: Ožigalkar, ki lahko povzroči opekline.

Megalomanija: Zmotno prepričanje o lastni vsemogočnosti, pomembnosti ali bogastvu.

Mejoza: Celična delitev, s katero nastanejo spolne celice (gamete) s polovičnim številom kromosomov.

Mekonij: Prvo blato novorojenčka.

Melanholija: Huda oblika depresije, za katero je značilna globoka žalost in izguba veselja.

Melanin: Pigment, ki daje barvo koži, lasem in očem ter ščiti pred UV sevanjem.

Melanom: Najnevarnejša oblika kožnega raka, ki izvira iz celic, ki proizvajajo melanin (melanocitov).

Melena: Črno, katranasto blato, ki je posledica krvavitve v zgornjih prebavilih.

Meningitis: Vnetje možganskih ovojnic (mening).

Meniskus: Hrustančna ploščica v obliki polmeseca v kolenskem sklepu.

Menopavza: Trajno prenehanje menstruacijskega ciklusa, običajno okoli 50. leta starosti.

Menoragija: Prekomerno močna ali dolgotrajna menstruacijska krvavitev.

Metabolizem (presnova): Celota kemijskih procesov, ki potekajo v telesu za vzdrževanje življenja.

Metabolit: Produkt presnove.

Metastaza (zasevek): Sekundarni tumor, ki nastane, ko se rakave celice iz primarnega tumorja razširijo v druge dele telesa.

Meteorizem: Napihnjenost trebuha zaradi plinov v črevesju.

Metroragija: Neredna krvavitev iz maternice zunaj menstruacijskega ciklusa.

Migrena: Močan, ponavljajoč se glavobol, ki ga pogosto spremljajo slabost, bruhanje in preobčutljivost na svetlobo in zvok.

Mikoza: Glivična okužba.

Mikcija: Uriniranje, mokrenje.

Mikroorganizem: Živi organizem, ki je viden le pod mikroskopom (npr. bakterija, virus, gliva).

Minimalno invazivna kirurgija: Kirurški poseg, ki se opravi skozi majhne reze z uporabo specializiranih instrumentov in kamer.

Miokard: Srčna mišica.

Miokardni infarkt (srčna kap): Odmiranje dela srčne mišice zaradi nenadne zapore koronarne arterije.

Miokarditis: Vnetje srčne mišice.

Miom: Benigen tumor iz gladkega mišičnega tkiva, najpogosteje v maternici.

Miopatija: Bolezen mišičnega tkiva.

Miopija (kratkovidnost): Motnja vida, pri kateri oseba dobro vidi na blizu, a slabo na daleč.

Mitoza: Celična delitev, pri kateri iz ene celice nastaneta dve genetsko enaki hčerinski celici.

Modrice: Podplutbe.

Molekula: Najmanjši delec snovi, ki še ohranja njene kemijske lastnosti.

Mononukleoza (infekcijska): Virusna bolezen, ki jo najpogosteje povzroča virus Epstein-Barr.

Morbiden: Nanašajoč se na bolezen; bolezenski.

Morbili (ošpice): Zelo nalezljiva virusna otroška bolezen.

Mortaliteta (smrtnost): Število smrti v določeni populaciji v določenem časovnem obdobju.

Motiliteta: Gibljivost (npr. črevesna motiliteta).

Možgani: Osrednji organ živčnega sistema, ki nadzoruje vse telesne funkcije.

Možganska kap: Glej Apopleksija.

Možgansko deblo: Del možganov, ki povezuje velike možgane s hrbtenjačo in nadzoruje življenjsko pomembne funkcije.

Mravljinčenje: Nenormalen občutek zbadanja ali žarenja na koži (parestezija).

Multipla skleroza: Kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (možgane in hrbtenjačo).

Mumps: Nalezljiva virusna bolezen, za katero je značilno otekanje obušesnih slinavk.

Mutacija: Trajna sprememba v zaporedju DNK.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Osrednja slovenska ustanova za javno zdravje.

Napotnica: Dokument, s katerim osebni zdravnik napoti pacienta k specialistu ali na diagnostično preiskavo.

Narkoza: Splošna anestezija.

Narkotik: Snov, ki povzroča omamo in zasvojenost.

Nazalni: Nanašajoč se na nos.

Nefrektomija: Kirurška odstranitev ledvice.

Nefritis: Vnetje ledvic.

Nefrologija: Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi ledvic.

Nefropatija: Splošen izraz za bolezen ledvic.

Nekroza: Odmiranje celic in tkiva.

Neoadjuvantna terapija: Zdravljenje (npr. kemoterapija), ki se uporabi pred glavnim zdravljenjem (npr. operacijo), da se zmanjša velikost tumorja.

Neonatologija: Veja pediatrije, ki se ukvarja z novorojenčki.

Neoplazma (novotvorba): Nenormalna rast tkiva, ki je lahko benigna (nerakava) ali maligna (rakava).

Neuralgija: Bolečina, ki se širi vzdolž poteka živca.

Nevritis: Vnetje živca.

Nevroblastom: Maligni tumor, ki izvira iz nezrelih živčnih celic.

Nevrologija: Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi živčnega sistema (možganov, hrbtenjače, živcev).

Nevron: Živčna celica.

Nevropatija: Bolezen ali okvara perifernih živcev.

Nevrotransmiter: Kemična snov, ki prenaša signale med nevroni.

Nevus (materino znamenje): Omejena, benigna kožna sprememba.

Nistagmus: Nehoteno, ritmično trzanje zrkel.

Nozokomialna okužba: Glej Bolnišnična okužba.

Nujna medicinska pomoč (NMP): Takojšnja zdravstvena oskrba pri življenjsko ogrožajočih stanjih.

Nutricionist: Strokovnjak za prehrano.

Obesitas (debelost): Prekomerno kopičenje maščobnega tkiva v telesu.

Obdukcija: Glej Avtopsija.

Obstetricija (porodništvo): Veja medicine, ki se ukvarja z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem.

Obstipacija: Glej Konstipacija.

Obstrukcija: Zapora, ovira.

Očesni pritisk: Tlak tekočine znotraj očesa.

Odmerek: Določena količina zdravila.

Odpoved organa: Stanje, ko organ preneha opravljati svojo funkcijo.

Oftalmologija (okulistika): Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi oči.

Okulist: Zdravnik specialist za očesne bolezni.

Oligurija: Zmanjšano izločanje seča.

Onkologija: Veja medicine, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem raka.

Operacija: Kirurški poseg.

Oportunistična okužba: Okužba, ki jo povzročijo mikroorganizmi, ki pri osebah z normalnim imunskim sistemom običajno ne povzročajo bolezni.

Optik: Strokovnjak, ki izdeluje in prodaja očala in druge optične pripomočke.

Optometrist: Strokovnjak za merjenje vida in predpisovanje očal.

Oralno: Skozi usta.

Ordinacija: Prostor, kjer zdravnik sprejema paciente.

Ordinacijski čas: Čas, v katerem je ordinacija odprta za paciente.

Organ: Del telesa z določeno funkcijo, sestavljen iz različnih tkiv.

Orgazem: Vrhunec spolnega vzburjenja.

ORL (otorinolaringologija): Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi ušes, nosu in grla.

Ortopedija: Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi in poškodbami gibalnega sistema.

Ortostatska hipotenzija: Padec krvnega tlaka ob hitrem vstajanju.

Osebni zdravnik: Zdravnik, ki ga pacient izbere za osnovno zdravstveno varstvo.

Ošpice: Glej Morbili.

Osteoartritis (artroza): Degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe sklepnega hrustanca.

Osteoblast: Celica, ki tvori kostno tkivo.

Osteoklast: Celica, ki razgrajuje kostno tkivo.

Osteomielitis: Vnetje kosti in kostnega mozga.

Osteoporoza: Bolezen, za katero je značilna zmanjšana gostota kosti, kar poveča tveganje za zlome.

Osteosinteza: Kirurška združitev delov zlomljene kosti s pomočjo kovinskih ploščic, vijakov ali žic.

Otitis: Vnetje ušesa.

Otorinolaringologija: Glej ORL.

Otoskopija: Pregled zunanjega sluhovoda in bobniča z otoskopom.

Ovarij: Glej Jajčnik.

Ovulacija: Sproščanje zrelega jajčeca iz jajčnika.

Pacient: Oseba, ki prejema zdravstveno oskrbo.

Paliativna oskrba: Celostna oskrba bolnikov z neozdravljivo napredovalo boleznijo, katere cilj je lajšanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.

Palpitacija: Občutek močnega, hitrega ali nerednega bitja srca.

Pankreas (trebušna slinavka): Žleza, ki izloča prebavne encime in hormona inzulin ter glukagon.

Pankreatitis: Vnetje trebušne slinavke.

Pandemija: Epidemija, ki se razširi po več celinah ali po vsem svetu.

Panični napad: Nenaden, intenziven val strahu ali tesnobe, ki ga spremljajo močni telesni simptomi.

Papilom: Benigen tumor, ki raste iz epitelija.

Paraliza (ohromelost): Izguba mišične funkcije.

Paranoja: Duševna motnja, za katero je značilno blodnjavo prepričanje o preganjanju ali ogroženosti.

Paraplegija: Ohromelost spodnjih okončin in spodnjega dela trupa.

Parazit: Organizem, ki živi na ali v drugem organizmu (gostitelju) in se z njim prehranjuje.

Parenhim: Funkcionalno tkivo organa.

Parenteralno: Dajanje zdravila mimo prebavnega trakta (npr. z injekcijo).

Parestezija: Nenormalen občutek na koži, kot so mravljinčenje, zbadanje, otrplost ali žarenje.

Parkinsonova bolezen: Progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene gibanje.

Parodontoza: Napredovalo vnetje obzobnih tkiv, ki vodi v izgubo zob.

Pasta: Gosta farmacevtska oblika za nanos na kožo.

Pasterizacija: Postopek segrevanja tekočin za uničenje mikroorganizmov.

Patogen: Mikroorganizem ali snov, ki povzroča bolezen.

Patogeneza: Mehanizem nastanka in razvoja bolezni.

Patologija: Veda o boleznih, njihovih vzrokih, mehanizmih in posledicah.

Pediatrija: Veja medicine, ki se ukvarja z zdravjem in boleznimi otrok.

Pediater: Zdravnik specialist za otroške bolezni.

Pelin: Rastlina, iz katere se pridobiva pelod.

Perforacija: Predrtje, preboj stene organa.

Perfuzija: Pretok krvi skozi tkivo ali organ.

Perianalni: Okoli zadnjika.

Perikard: Osrčnik, ovojnica, ki obdaja srce.

Perikarditis: Vnetje osrčnika.

Perinatalni: Nanašajoč se na obdobje tik pred, med in po porodu.

Peristaltika: Valovito krčenje gladkih mišic v prebavni cevi, ki potiska vsebino naprej.

Peritonej: Mrena, ki obdaja trebušno votlino in večino trebušnih organov.

Peritonitis: Vnetje trebušne mrene (peritoneja).

Peroralno: Skozi usta.

Petehija: Majhna, pikčasta krvavitev v koži.

Pielonefritis: Vnetje ledvičnega meha in ledvičnega tkiva.

Pigment: Barvilo.

Pilonidalni sinus: Votlinica v koži v predelu trtice, ki pogosto vsebuje dlake.

Placebo: Neaktivna snov ali postopek, ki se uporablja v kliničnih raziskavah za primerjavo z zdravilom ali kot lažno zdravilo.

Plak: Obloga (npr. zobni plak, aterosklerotični plak).

Plazma: Tekoči del krvi, v katerem so krvne celice.

Plevra: Poprsnica, mrena, ki obdaja pljuča in notranjo steno prsnega koša.

Plevritis: Vnetje poprsnice.

Pljučnica (pnevmonija): Vnetje pljučnega tkiva.

Pljučna embolija: Zamašitev pljučne arterije ali njenih vej, najpogosteje s krvnim strdkom.

Pnevmotoraks: Prisotnost zraka v plevralnem prostoru, kar povzroči sesedanje pljuč.

Podkožno (subkutano): Pod kožo.

Polip: Izrastek na sluznici.

Poliurija: Povečano izločanje seča.

Porod: Proces rojstva otroka.

Portal zVEM: Centralna točka za dostop do različnih e-zdravstvenih storitev v Sloveniji.

Postoperativno: Po operaciji.

Posttravmatska stresna motnja (PTSM): Duševna motnja, ki se lahko razvije po doživetju ali pričanju travmatičnega dogodka.

Požiralnik (ezofagus): Cev, ki povezuje žrelo z želodcem.

Prebavila: Organski sistem, ki skrbi za prebavo in absorpcijo hrane.

Predpisovanje: Določanje zdravljenja s strani zdravnika.

Prehrana: Uživanje hrane za zagotavljanje energije in hranil.

Preiskava: Diagnostični postopek.

Premedikacija: Dajanje zdravil pred operacijo ali diagnostičnim postopkom za pomiritev pacienta in preprečevanje zapletov.

Presejalni test (screening): Testiranje navidezno zdravih oseb za zgodnje odkrivanje bolezni.

Presežek: Višek.

Presaditev (transplantacija): Prenos organa, tkiva ali celic z enega mesta na drugo ali z ene osebe na drugo.

Presnova: Glej Metabolizem.

Preventiva: Dejavnosti za preprečevanje bolezni in ohranjanje zdravja.

Prezgodnji porod: Porod pred 37. tednom nosečnosti.

Primarna zdravstvena raven: Osnovno zdravstveno varstvo, ki ga izvajajo osebni zdravniki, pediatri, ginekologi in zobozdravniki.

Primarno zdravljenje: Glavno, prvo zdravljenje bolezni.

Probiotik: Živi mikroorganizmi, ki imajo ugoden učinek na zdravje, če jih zaužijemo v zadostni količini.

Profilaksa: Preprečevanje bolezni.

Progesteron: Ženski spolni hormon, pomemben za nosečnost.

Prognoza: Napoved poteka in izida bolezni.

Progresiven: Napredujoč.

Prolaps: Zdrknitev ali padec organa iz njegovega normalnega položaja.

Proliferacija: Množenje, razraščanje (npr. celic).

Promocija zdravja: Proces usposabljanja ljudi za večji nadzor nad svojim zdravjem.

Prostata: Moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem.

Prostatitis: Vnetje prostate.

Proteza: Umetni nadomestek za manjkajoči del telesa.

Protein (beljakovina): Velika molekula, sestavljena iz aminokislin, ki opravlja številne funkcije v telesu.

Proteinurija: Prisotnost beljakovin v seču.

Protitelo (imunoglobulin): Beljakovina, ki jo proizvajajo celice imunskega sistema kot odziv na antigen in se specifično veže nanj.

Protin (putika): Bolezen, ki nastane zaradi nalaganja kristalov sečne kisline v sklepih.

Psihiatrija: Veja medicine, ki se ukvarja z duševnimi motnjami.

Psihiater: Zdravnik specialist za duševne motnje.

Psihoanaliza: Psihološka teorija in terapevtska metoda, ki jo je razvil Sigmund Freud.

Psihologija: Veda, ki preučuje duševne procese, osebnost in vedenje.

Psihosomatika: Veda, ki preučuje vpliv duševnih dejavnikov na nastanek in potek telesnih bolezni.

Psihoza: Huda duševna motnja, pri kateri je moten stik z realnostjo.

Psoriaza (luskavica): Kronična vnetna kožna bolezen, za katero so značilna pordela, zadebeljena žarišča, pokrita s srebrnkastimi luskami.

Puberteta: Obdobje spolnega dozorevanja.

Pulmologija (pnevmologija): Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi dihal.

Puls: Utripanje arterij, ki ga je mogoče tipati in je posledica krčenja srca.

Punkcija: Vbod z iglo v tkivo ali telesno votlino za odvzem vzorca ali dajanje zdravila.

Putika: Glej Protin.

Rabdomioliza: Hiter razpad skeletnih mišic.

Radiacija (sevanje): Energija, ki potuje v obliki valov ali delcev.

Radiologija: Veja medicine, ki uporablja slikovne metode (rentgen, CT, MR, UZ) za diagnostiko in zdravljenje bolezni.

Radioterapija (obsevanje): Zdravljenje raka z uporabo visokoenergijskega ionizirajočega sevanja.

Rak (karcinom): Splošen izraz za skupino bolezni, za katere je značilna nenadzorovana rast in širjenje nenormalnih celic.

Rana: Poškodba, pri kateri je prekinjena kontinuiteta tkiva.

Razjeda (ulkus): Omejen defekt kože ali sluznice.

Reanimacija (oživljanje): Postopki za ponovno vzpostavitev življenjskih funkcij.

Recept: Zdravniško navodilo za izdajo zdravila.

Receptor: Celična struktura, ki se specifično veže na določeno snov (npr. hormon, nevrotransmiter, zdravilo) in sproži odziv.

Recidiv: Ponovitev bolezni po obdobju navidezne ozdravitve.

Refleks: Nehoten, hiter odziv na dražljaj.

Refluks: Zatekanje telesne tekočine v nasprotno smer (npr. gastroezofagealni refluks).

Regeneracija: Obnova poškodovanega tkiva.

Regionalna anestezija: Anestezija, ki omrtviči večji del telesa (npr. nogo, roko).

Regresija: Nazadovanje bolezni.

Rehabilitacija: Proces ponovnega usposabljanja bolnika po bolezni ali poškodbi za čim bolj samostojno življenje.

Rektalno: Skozi danko (rektum).

Rektoskopija: Pregled danke z rektoskopom.

Remisija: Obdobje, ko so znaki in simptomi kronične bolezni zmanjšani ali odsotni.

Rentgen (RTG): Diagnostična slikovna metoda, ki uporablja rentgenske žarke za prikazovanje notranjih struktur, zlasti kosti.

Reperfuzija: Ponovna vzpostavitev pretoka krvi v ishemično tkivo.

Resekcija: Kirurška odstranitev dela organa ali tkiva.

Respirator: Naprava za umetno predihavanje bolnika.

Respiratorni: Dihalni.

Retencija: Zastoj, zadrževanje (npr. retencija urina).

Retina (mrežnica): Na svetlobo občutljiva plast na zadnji strani očesa.

Retinopatija: Bolezen mrežnice.

Revmatizem: Splošen izraz za bolezni, ki prizadenejo sklepe, mišice in vezivno tkivo.

Revmatoidni artritis: Kronična avtoimunska bolezen, ki povzroča vnetje sklepov.

Revmatologija: Veja medicine, ki se ukvarja z revmatičnimi boleznimi.

Rinitis: Vnetje nosne sluznice.

Rigidnost: Togost, otrdelost (npr. mišična rigidnost).

Rinovirus: Najpogostejši povzročitelj prehlada.

Rizični dejavnik: Dejavnik, ki poveča verjetnost za nastanek bolezni.

Roženi madež: Prirojena kožna sprememba.

Ruptura: Raztrganje, pretrganje.

Salmoneloza: Bakterijska okužba prebavil, ki jo povzročajo salmonele.

Sarkom: Maligni (zločesti) tumor, ki izvira iz vezivnega tkiva (kosti, hrustanec, maščevje, mišice).

Sedacija: Pomiritev z zdravili.

Sedativ: Zdravilo za pomiritev.

Sekcija (carski rez): Porod, pri katerem se otrok rodi s kirurškim rezom skozi trebušno steno in maternico.

Sekundarna zdravstvena raven: Specialistična ambulantna dejavnost.

Sekundarni: Drugotni.

Sekret: Izloček.

Senzibilizacija: Proces, pri katerem telo postane preobčutljivo na določeno snov.

Sepsa: Življenjsko ogrožajoč sistemski vnetni odziv telesa na okužbo.

Septični šok: Huda oblika sepse z odpovedjo krvnega obtoka.

Serologija: Preiskava krvi za dokazovanje prisotnosti protiteles ali antigenov.

Serotonin: Nevrotransmiter, ki vpliva na razpoloženje, spanje, apetit in druge funkcije.

Serum: Tekoči del krvi, ki ostane po strjevanju (plazma brez faktorjev strjevanja).

Shizofrenija: Huda duševna motnja, za katero so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in vedenja.

Simptom: Subjektivni znak bolezni, ki ga zaznava bolnik sam (npr. bolečina, slabost).

Sindrom: Skupina simptomov in znakov, ki se pogosto pojavljajo skupaj in so značilni za določeno bolezen ali stanje.

Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS): Hormonska motnja pri ženskah, ki lahko povzroči neredne menstruacije, neplodnost in druge težave.

Sinkopa: Nenadna, kratkotrajna izguba zavesti zaradi zmanjšanega pretoka krvi v možganih.

Sinusitis: Vnetje obnosnih votlin (sinusov).

Sirup: Tekoča, sladka farmacevtska oblika, primerna zlasti za otroke.

Sistemski: Nanašajoč se na celotno telo.

Sistola: Faza srčnega cikla, v kateri se srčna mišica skrči in iztisne kri v arterije; zgornja vrednost pri merjenju krvnega tlaka.

Situs: Položaj, lega.

Skolioza: Nenormalna bočna ukrivljenost hrbtenice.

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus): Kronična presnovna bolezen, za katero je značilna povišana raven sladkorja v krvi.

Sluz: Lepljiv izloček sluznic.

Somatski: Telesni.

Somnolenca: Zaspanost, dremavost.

Spazem (krč): Nenadno, nehoteno in močno skrčenje mišice.

Specialist: Zdravnik, ki se je po končanem študiju medicine usmeril v določeno področje.

Specifičen: Značilen za določeno stvar.

Sperma: Semenska tekočina, ki vsebuje semenčice.

Spirometrija: Preiskava za merjenje pljučne funkcije.

Splenomegalija: Povečanje vranice.

Spondiloza: Degenerativne spremembe na hrbtenici.

Spolno prenosljiva okužba (SPO): Okužba, ki se prenaša s spolnimi odnosi.

Spontani: Samodejen, brez zunanjega vzroka.

Sputum (izpljunek): Sluz, ki se izkašlja iz dihal.

Stadij: Stopnja razvoja bolezni (npr. stadij raka).

Stenoza: Zožitev telesne odprtine, kanala ali krvne žile.

Stent (žilna opornica): Majhna mrežasta cevka, ki se vstavi v zoženo krvno žilo, da jo ohranja odprto.

Sterilen: Brez mikroorganizmov; tudi neploden.

Sterilizacija: Postopek uničenja vseh mikroorganizmov; tudi postopek za trajno preprečitev plodnosti.

Stetoskop: Instrument za poslušanje zvokov v telesu (npr. bitja srca, dihanja).

Stimulans: Snov, ki spodbuja delovanje osrednjega živčevja.

Stoma: Umetno narejena odprtina na telesni površini, ki povezuje notranji organ z zunanjostjo.

Stomatitis: Vnetje ustne sluznice.

Stres: Telesni in duševni odziv na zahteve ali grožnje iz okolja.

Striktura: Zožitev.

Stridor: Piskajoč zvok pri dihanju, ki ga povzroča ovira v zgornjih dihalih.

Sub...: Predpona, ki pomeni "pod".

Subakutni: Manj nenaden in dolgotrajnejši od akutnega.

Subkutano: Podkožno.

Sublingvalno: Pod jezik.

Sugestija: Vplivanje na misli, čustva ali vedenje druge osebe.

Suicid (samomor): Namerno dejanje, s katerim si oseba vzame življenje.

Sukcija: Sesanje.

Supozitorij (svečka): Farmacevtska oblika za vstavljanje v danko ali nožnico.

Supresija: Zaviranje.

Suspenzija: Tekoča farmacevtska oblika, v kateri so trdni delci razpršeni v tekočini.

Sutura (šiv): Kirurški šiv za združevanje robov rane; tudi stik med lobanjskimi kostmi.

SVIT: Državni program presejanja za raka na debelem črevesu in danki.

Ščitnica: Žleza z notranjim izločanjem v vratu, ki proizvaja ščitnične hormone.

Šok: Življenjsko ogrožajoče stanje nezadostne preskrbe tkiv s kisikom zaradi odpovedi krvnega obtoka.

Šum na srcu: Nenormalen zvok, ki ga je slišati pri poslušanju srca in je lahko znak bolezni srčnih zaklopk.

Tableta: Trdna farmacevtska oblika, stisnjena iz praškov.

Tahikardija: Pospešen srčni utrip (nad 100 utripov na minuto v mirovanju).

Tahipneja: Pospešeno dihanje.

Telesna dejavnost: Vsako gibanje telesa, ki poveča porabo energije.

Telesna temperatura: Stopnja toplote telesa.

Terapija: Zdravljenje.

Terciarna zdravstvena raven: Najzahtevnejše oblike zdravljenja v kliničnih centrih in specializiranih bolnišnicah.

Terminalni stadij: Končna faza neozdravljive bolezni.

Test PAP: Presejalni test za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu.

Testosteron: Glavni moški spolni hormon.

Tetanus (mrtvični krč): Huda bakterijska okužba, ki povzroča boleče mišične krče.

Tetraplegija: Ohromelost vseh štirih okončin.

Tinitus: Zvenenje, piskanje ali šumenje v ušesih brez zunanjega zvočnega vira.

Tkivo: Skupina podobnih celic, ki opravljajo določeno funkcijo.

Toksin: Strup, ki ga proizvajajo živi organizmi.

Toksičen: Strupen.

Toksoplazmoza: Parazitska okužba, ki je lahko nevarna za plod.

Toleranca: Zmanjšan odziv na zdravilo ob ponavljajočem se jemanju; tudi sposobnost prenašanja določene snovi.

Tomografija: Slikovna metoda, ki omogoča prikazovanje rezin telesa.

Tonzilektomija: Kirurška odstranitev mandljev.

Tonzilitis: Vnetje mandljev (angina).

Topičen: Nanašajoč se na uporabo na določenem mestu na površini telesa (npr. na koži).

Toraks: Prsni koš.

Torsio (zasuk): Zasuk organa okoli svoje osi.

Traheja (sapnik): Cev, ki vodi zrak iz grla v pljuča.

Traheotomija: Kirurški postopek, pri katerem se naredi odprtina v sapnik za lažje dihanje.

Trans...: Predpona, ki pomeni "skozi", "preko".

Transfuzija: Prenos krvi ali krvnih sestavin enega človeka v krvni obtok drugega.

Transplantacija: Glej Presaditev.

Travma: Telesna poškodba ali huda duševna pretresenost.

Travmatologija: Veja kirurgije, ki se ukvarja s poškodbami.

Tremor (tresenje): Nehoteno, ritmično gibanje dela telesa.

Trigliceridi: Vrsta maščob v krvi.

Tromb (krvni strdek): Strjena kri v krvni žili ali srcu.

Trombocit (krvna ploščica): Krvna celica, ki sodeluje pri strjevanju krvi.

Trombocitopenija: Zmanjšano število krvnih ploščic v krvi.

Tromboembolija: Zamašitev žile s trombom, ki je pripotoval od drugod.

Tromboliza: Postopek raztapljanja krvnega strdka z zdravili.

Tromboza: Nastanek krvnega strdka (tromba) v krvni žili ali srcu.

Tuberkuloza: Nalezljiva bakterijska bolezen, ki najpogosteje prizadene pljuča.

Tumor (novotvorba): Oteklina ali nenormalna rast tkiva.

Tumorski marker: Snov v krvi ali drugih telesnih tekočinah, katere povišana raven je lahko znak prisotnosti raka.

Udarnina: Glej Kontuzija.

Uho, grlo, nos (ORL): Otorinolaringologija.

Ulkus: Glej Razjeda.

Ultrazvok (UZ): Diagnostična slikovna metoda, ki uporablja visokofrekvenčne zvočne valove za prikazovanje notranjih organov.

Unilateralen: Enostranski.

Urea (sečnina): Odpadni produkt presnove beljakovin, ki se izloča z urinom.

Ureter (sečevod): Cev, ki vodi seč iz ledvice v sečni mehur.

Uretra (sečnica): Cev, ki vodi seč iz mehurja iz telesa.

Uretritis: Vnetje sečnice.

Urgentna medicina: Veja medicine, ki se ukvarja z nujnimi stanji.

Urin: Seč.

Urinska inkontinenca: Nekontrolirano uhajanje seča.

Urokultura: Laboratorijska preiskava za ugotavljanje prisotnosti bakterij v urinu.

Urologija: Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi sečil pri obeh spolih in moških spolnih organov.

Urtikarija (koprivnica): Kožna reakcija z dvignjenimi, srbečimi izpuščaji (urtikami).

Vagina (nožnica): Ženski spolni organ, ki povezuje maternico z zunanjostjo.

Vaginitis: Vnetje nožnice.

Vakcina (cepivo): Pripravek, ki se uporablja za cepljenje.

Vaskularen: Nanašajoč se na krvne žile.

Vaskulitis: Vnetje krvnih žil.

Vazodilatacija: Razširitev krvnih žil.

Vazokonstrikcija: Zožitev krvnih žil.

Vektor: Organizem (npr. klop, komar), ki prenaša povzročitelje bolezni.

Vena: Krvna žila, ki vodi kri iz tkiv proti srcu.

Venerologija: Veja dermatologije, ki se ukvarja s spolno prenosljivimi okužbami.

Ventilacija: Izmenjava zraka med pljuči in okolico; dihanje.

Ventrikularna fibrilacija: Življenjsko nevarna motnja srčnega ritma, pri kateri prekati utripajo kaotično in neučinkovito, kar povzroči zastoj srca.

Veruka (bradavica): Benigna kožna sprememba, ki jo povzroča virus HPV.

Vertigo (vrtoglavica): Občutek vrtenja ali gibanja okolice ali samega sebe.

Vezikula (mehurček): Majhen mehur na koži, napolnjen s tekočino.

Virologija: Veda o virusih.

Virus: Zelo majhen mikroorganizem, ki se lahko razmnožuje le znotraj živih celic.

Visceralen: Nanašajoč se na notranje organe (drobovje).

Viskoznost: Gostota, lepljivost tekočine.

Vitalni znaki: Osnovni kazalniki delovanja telesa (telesna temperatura, pulz, frekvenca dihanja, krvni tlak).

Vitamin: Organska snov, ki je v majhnih količinah nujna za normalno delovanje telesa.

Vnetje: Glej Inflamacija.

Vročina: Povišana telesna temperatura kot odziv na bolezen.

Vrtoglavica: Glej Vertigo.

Zasvojenost: Stanje kompulzivnega iskanja in uporabe snovi ali ponavljanja vedenja kljub škodljivim posledicam.

Zastoj srca: Nenadno prenehanje delovanja srca.

Zastrupitev: Glej Intoksikacija.

Zavarovana oseba: Oseba, ki ima urejeno zdravstveno zavarovanje.

Zavest: Stanje zavedanja samega sebe in okolice.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS): Nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji.

Zdravilo: Snov ali kombinacija snovi, namenjena zdravljenju, lajšanju ali preprečevanju bolezni.

Zdravstvena izkaznica: Dokument, s katerim zavarovana oseba uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja.

Zdravstveni dom: Osnovna enota zdravstvenega varstva na primarni ravni.

Zdravstveno varstvo: Sistem storitev za ohranjanje in izboljševanje zdravja.

Zdravljenje: Ukrepi za odpravo ali lajšanje bolezni.

Zlom: Glej Fraktura.

Znak: Objektivni pokazatelj bolezni, ki ga lahko opazi ali izmeri zdravnik (npr. povišana temperatura, oteklina, izpuščaj).

Zobozdravnik (stomatolog): Zdravnik, ki se ukvarja z zdravjem zob in ustne votline.

Zobozdravstvo (stomatologija): Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi zob, dlesni in ustne votline.

Zoonoza: Bolezen, ki se lahko prenaša z živali na človeka.

ZORA: Državni program presejanja za raka materničnega vratu.

Zvin: Poškodba sklepnih vezi.

zVEM: Glej Portal zVEM.

Želodec: Organ prebavil, v katerem se hrana prebavlja s pomočjo želodčne kisline in encimov.

Želodčna kislina: Klorovodikova kislina, ki jo izloča želodčna sluznica.

Žila: Cevasta struktura, po kateri se pretakajo telesne tekočine (npr. krvna žila, limfna žila).

Živčni sistem: Kompleksna mreža živčnih celic, ki prenaša signale med različnimi deli telesa.

Živec: Snop živčnih vlaken, ki prenaša informacije med osrednjim živčevjem in drugimi deli telesa.

Žleza: Organ, ki proizvaja in izloča določene snovi (npr. hormone, encime, znoj).

Žolč: Tekočina, ki jo proizvajajo jetra in pomaga pri prebavi maščob.

Žolčnik: Organ, v katerem se shranjuje in koncentrira žolč.

Žolčni kamni: Trdni kristali, ki nastanejo v žolčniku.

Žrelo: Del prebavne in dihalne poti za ustno in nosno votlino.