Govorjenje mi je bilo vedno nekaj samoumevnega – kot dihanje ali hoja, nekaj, kar se dogaja brez zavestnega napora. V družbi sem bil tisti, ki je tišino zapolnil z mislimi, ki so se jim dogajale hitreje, kot so jih usta uspela

Vse se začne v tistem neulovljivem trenutku, ko telo nenadoma prekine tihi konsenz o nemotenem delovanju, ki ste ga z njim sklenili nekje v mladosti. Morda gre za komaj zaznaven, ritmičen šum v levem ušesu, ki se pojavi natanko takrat, ko